-
1 much
comparative of; see more* * *I [məč]adjectivemnogoso much water — toliko vode, sama vodacolloquially he is too much for me — nisem mu dorastel, ne pridem mu do krajaII [məč]adverbmnogo; zelo (v sestavljenkah: ŋ-admired); zelo, veliko (pred komparativi: much stronger); daleč (pred superlativi: much the oldest); skorajhe, as much as any — on, prav tako kot kdo drugmuch less — mnogo manj, kaj šele, da ne rečemcolloquially not much — komaj da (v odgovoru)how much? — koliko?III [mač]nounmnogo, velika stvar, nekaj posebnegamuch will have more — kolikor več imaš, toliko več želiš -
2 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for) -
3 many
['meni] 1. comparative - more; adjective(a great number of: Many languages are spoken in Africa; There weren't very many people; You've made a great/good many mistakes.) mnogo2. pronoun(a great number: A few people survived, but many died.) mnogi- many-- many a* * *I [méni]adjectivemnogi, številni, mnogo, velikomany times — velikokrat, čestohow many? — koliko?how many times? — kolikokrat?to be one too many for — biti premočen za, biti prekanjenone too many — odveč, nezaželjen, eden prevečin so many words — dobesedno, izrecnomany's the — mnogo jih je, kiII [méni]nounmnožica, mnogi -
4 sedentary
['sedntəri]((of a job, way of living etc) requiring or involving much sitting and little exercise: a sedentary job in a tax office.) sedeč* * *[sédəntəri]1.adjective ( sedentarily adverb)ki mnogo sedi, sedeč; pri čemer se mnogo sedi (o poklicu); ki ostaja na enem mestu, se ne seli ( tribes plemena)sedentary occupation — opravilo, pri katerem se mnogo sedisedentary posture — sedeči položaj;2.nounoseba, ki mnogo sedi -
5 plenty
['plenti] 1. pronoun1) (a sufficient amount; enough: I don't need any more books - I've got plenty; We've got plenty of time to get there.) dovolj2) (a large amount: He's got plenty of money.) mnogo2. adjectiveThat's plenty, thank you!) dovolj- plentiful* * *I [plénti]adjectivepredicative velik, prostran; obilenII [plénti]adverb colloquially obilno, mnogo; American colloquially zeloIII [plénti]nounobilje, izobilje, obilica (of česa)plenty of times — često, pogosto -
6 promise
['promis] 1. verb1) (to say, or give one's word (that one will, or will not, do something etc): I promise (that) I won't be late; I promise not to be late; I won't be late, I promise (you)!) obljubiti2) (to say or give one's assurance that one will give: He promised me a new dress.) obljubiti3) (to show signs of future events or developments: This situation promises well for the future.) obetati2. noun1) (something promised: He made a promise; I'll go with you - that's a promise!) obljuba2) (a sign of future success: She shows great promise in her work.) obet•* * *I [prɔmis]nounobljuba (to komu); figuratively obet, obetanje (of)II [prɔmis]1.transitive verbobljubiti, dati besedo (to komu);2.intransitive verbvzbujati upanje, obetaticolloquially I promise you — to ti zagotavljamto promise o.s. s.th. — nadejati se česa, obetati si kajthe weather promises fine — videti je, da bo lepo vremePromised Land — obljubljena dežela (tudi figuratively) -
7 rough
1. adjective1) (not smooth: Her skin felt rough.) hrapav2) (uneven: a rough path.) neraven3) (harsh; unpleasant: a rough voice; She's had a rough time since her husband died.) raskav; neprijeten4) (noisy and violent: rough behaviour.) surov5) (stormy: The sea was rough; rough weather.) razburkan6) (not complete or exact; approximate: a rough drawing; a rough idea/estimate.) grob2. noun1) (a violent bully: a gang of roughs.) surovina2) (uneven or uncultivated ground on a golf course: I lost my ball in the rough.) zunaj igrišča•- roughly- roughness
- roughage
- roughen
- rough diamond
- rough-and-ready
- rough-and-tumble
- rough it
- rough out* * *I [rʌf]nounhrapavost, neravnost; surovo stanje; surovost, grobost; neprijetne stvari, težki trenutki, surova stran življenja; težaven teren; surov, neotesan človek, neotesanec, prostakin the rough — v surovem, neobdelanem stanjuto take s.o. in the rough — vzeti koga, kakršen jeto take the rough with the smooth — enako spreje(ma)ti dobro in slabo, vzeti stvari, kot pač pridejoII [rʌf]1.adjectivehrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen ( with od); (o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do), neizprosen; nedokončan, v glavnih črtahrough and ready — grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiranrough coat, rough cast — omet, ometavanjerough copy, rough draft — osnutek, skica, prvi načrt, konceptrough diamond — nebrušen diamant, figuratively nekultiviran, neuglajen, a pošten človekrough house American slang burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in preteprough luck — slaba sreča, smolarough music — neubrana glasba, kričanjethe rough sex — moški spol; moškirough tongue — surov, oster jezikin a rough voice — grobo, osornorough work — surovo, neizdelano, nedovršeno deloit is rough on me — ni pravično do mene; nimam srečeto give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figuratively pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedatito have a rough time — mnogo pretrpeti, imeti hude težaveshe had a rough time — mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlohe had it rough — mnogo je prestal, pretrpelthis is rough luck for me — to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil;2.adverbgrobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na nagloto lie, to sleep rough — ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)to play rough sport grobo igratito ride rough — divje, ne po pravilih jezditiIII [rʌf]transitive verbgrobo obdelati, napraviti grobo (hrapavo); grobo ravnati, postopati (s kom); na hitro narediti; zabiti ostre žeblje v podkev; krotiti konja; intransitive verb sport grobo igratito rough it — imeti trdo življenje, z muko se prebijati skozi življenje; grobo, surovo se obnašatiI had to rough it — moral sem se prebijati (živeti, potovati) brez udobnosti -
8 ado
[ədú:]nounhrup, trušč; trud; razburjanje -
9 deep
[di:p] 1. adjective1) (going or being far down or far into: a deep lake; a deep wound.) globok2) (going or being far down by a named amount: a hole six feet deep.) globok3) (occupied or involved to a great extent: He is deep in debt.) globok4) (intense; strong: The sea is a deep blue colour; They are in a deep sleep.) temen; globok5) (low in pitch: His voice is very deep.) nizek2. adverb(far down or into: deep into the wood.) globoko- deepen- deeply
- deepness
- deep-freeze 3. verb(to freeze and keep (food) in this.) zamrzniti- deep-sea- in deep water* * *I [di:p]adjective ( deeply adverb)globok; temeljit; zatopljen; figuratively skrivnosten, skrit; nerazumljiv; temen; nizek (glas); skrajen, velik; slang zvitin deep water(s) — v neprilikah, v težavahcolloquially to go off the deep end — razburiti se; figuratively zaleteti sedeep in thought — zatopljen v misli, zamišljento drink deeply — pogledati globoko v kozarec; figuratively pridobiti si mnogo izkušenjII [di:p]nounglobina; brezno; tema, mrak; poetically morjeIII [di:p]adverbgloboko; iskrenoto drink deep — globoko pogledati v kozarec; figuratively pridobiti si mnogo izkušenj -
10 hand
[hænd] 1. noun1) (the part of the body at the end of the arm.) roka2) (a pointer on a clock, watch etc: Clocks usually have an hour hand and a minute hand.) kazalec3) (a person employed as a helper, crew member etc: a farm hand; All hands on deck!) pomočnik4) (help; assistance: Can I lend a hand?; Give me a hand with this box, please.) pomoč5) (a set of playing-cards dealt to a person: I had a very good hand so I thought I had a chance of winning.) karte v roki6) (a measure (approximately centimetres) used for measuring the height of horses: a horse of 14 hands.) dlan (mera)7) (handwriting: written in a neat hand.) pisava2. verb(often with back, down, up etc)1) (to give (something) to someone by hand: I handed him the book; He handed it back to me; I'll go up the ladder, and you can hand the tools up to me.) izročiti2) (to pass, transfer etc into another's care etc: That is the end of my report from Paris. I'll now hand you back to Fred Smith in the television studio in London.) predati•- handful- handbag
- handbill
- handbook
- handbrake
- handcuff
- handcuffs
- hand-lens
- handmade
- hand-operated
- hand-out
- hand-picked
- handshake
- handstand
- handwriting
- handwritten
- at hand
- at the hands of
- be hand in glove with someone
- be hand in glove
- by hand
- fall into the hands of someone
- fall into the hands
- force someone's hand
- get one's hands on
- give/lend a helping hand
- hand down
- hand in
- hand in hand
- hand on
- hand out
- hand-out
- handout
- hand over
- hand over fist
- hands down
- hands off!
- hands-on
- hands up!
- hand to hand
- have a hand in something
- have a hand in
- have/get/gain the upper hand
- hold hands with someone
- hold hands
- in good hands
- in hand
- in the hands of
- keep one's hand in
- off one's hands
- on hand
- on the one hand... on the other hand
-... on the other hand
- out of hand
- shake hands with someone / shake someone's hand
- shake hands with / shake someone's hand
- a show of hands
- take in hand
- to hand* * *I [hænd]nounroka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar; plural mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov); theatre slang ploskanje, aplavz; stran, smerall hands — vsa posadka, vsi delavcion all hands — povsod, na vseh stranehat hand — blizu, pri rokiby hand — ročno, na roko (narejeno)figuratively clean hands — čiste roke, čista vestfrom second hand — iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričenheavy on hand — dolgočasen, mučenwith a high hand — drzno, predrzno, nadutohand over hand ( —ali fist) — preprijemanje (pri plezanju); figuratively na vrat na nos, hitro, igrajein hand — v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v rokinear at hand — pri roki, blizua niggling hand — nečitljiva pisava, čačkaan old hand — strokovnjak, star lisjakoff hand — nepripravljen, brez obotavljanja, desna stranhands off! — roke proč!on hand — v roki, na zalogi, v breme, prisoten; American pri roki, pri sebiout of hand — nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divjihands up! — roke kvišku!a slack hand — brezdelje, brezbrižnostto (one's) hand — pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolagounder the hand — pod roko, skrivajunder the hand of — podpisani...the upper hand — premoč, nadvladaZ glagoli: to ask for a girl's hand — prositi dekle za roko, zasnubitito be on s.o.'s hands — biti komu na vratu, skrbito come to hand — priti v roke, dospetito change hands — menjati lastnika, priti v druge roketo fall into s.o.'s hands — priti komu v rokefiguratively to feed out of s.o.'s hand — komu iz rok jestito get s.o. in hand — dobiti koga v roketo get off one's hands — otresti se česa, znebiti seto get out of hand — iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nadto give one's hand to — poročiti se s kom, roko komu datito give one's hand on a bargain — v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubitito give s.o. a free hand — dati komu proste roketo give s.o. a hand — iti komu na roko, pomagati, ploskati komuto go hand in hand with figuratively & literatureeral v korak s kom stopatito have a hand for — biti spreten, nadarjen za kajto have o.s. well in hand — dobro se obvladatito have time on one's hands — ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časato let one's temper get out of hand — ne obvladati se, podivjatito lay hands on — vzeti, najti, roko na kaj položitito lay hands on o.s. — roko nase položiti, napraviti samomorto put one's hand in one's pocket — seči v žep, prispevati v denarjufiguratively to put one's hands on — najti, spomniti seto put ( —ali set, turn) one's hands to — v roke vzeti, poprijeti seto shake s.o. by the hand — stisniti komu rokoto show one's hand — ali to have a show of hands figuratively odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namenit shows a master's hand — mojstrsko je, kaže na mojstrato take s.o. by the hand — koga za roko prijeti, figuratively vzeti koga pod svoje okriljeto take in hand — vzeti v roke, lotiti seto take s.th. off one's hands — kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebifiguratively to wash one's hands of — umiti si roke, odkloniti odgovornostto win hands down — z lahkoto dobiti, igraje zmagatiII [hænd]transitive verbvročiti, podati; voditi za roko, spremiti; podati roko v pomoč; ravnati s, znautical zviti jadra; American slang to hand it to s.o. — nekomu povedati, komu poročatiAmerican slang you must hand it to him — to mu moraš pustiti, to mu moraš priznatito hand s.o. in (out of) the car — pomagati komu v avto (iz avta) -
11 innings
plural; see innings* * *[íniŋz]nounplural (rabljeno kot singular) figuratively službena doba, doba vladanja; priložnost; vrsta (pri igri); izsuševanje (zemlje), morju iztrgana zemlja; žetevto have a good innings — imeti srečo, dočakati visoko starost -
12 likely
1) (probable: the likely result; It's likely that she'll succeed.) verjeten2) (looking etc as if it might be good, useful, suitable etc: a likely spot for a picnic; She's the most likely person for the job.) primeren* * *I [láikli]adjectiveverjeten, možen, mogoč; mnogo obetajoč (tudi likely-looking)not likely — komaj, težkowhich is his most likely route? — katero pot bo najverjetneje ubral?ironically a likely story! — kaj malo verjetnoII [láikli]adverbverjetnoas likely as not — skoraj gotovo, zelo verjetno -
13 load
[ləud] 1. noun1) (something which is being carried: The lorry had to stop because its load had fallen off; She was carrying a load of groceries.) tovor2) (as much as can be carried at one time: two lorry-loads of earth.) obremenitev3) (a large amount: He talked a load of rubbish; We ate loads of ice-cream.) mnogo4) (the power carried by an electric circuit: The wires were designed for a load of 15 amps.) naboj2. verb1) (to take or put on what is to be carried (especially if heavy): They loaded the luggage into the car; The lorry was loading when they arrived.) natovoriti2) (to put ammunition into (a gun): He loaded the revolver and fired.) nabiti3) (to put film into (a camera).) vstaviti•- loaded* * *I [loud]nountovor; breme (tudi fig); naboj (električni, strelnega orožja); upor (mehanični); architecture obremenitev, nosilnost; število delovnih ur, delovna norma; plural colloquially obilje; American slang dobra mera alkoholacart-load — breme (sena, krompirja)loads of — na kupe, mnogoto take a load off one's mind — rešiti se skrbi, odvaliti kamen od srcaAmerican slang get a load of this — dobro poslušajAmerican slang to have a load on — biti nacejenII [loud]1.transitive verbnaložiti, natovoriti (up); natlačiti, naprtiti; nabiti (puško); obsuti, obsipati (with; s pohvalami, delom itd.); obremeniti, napolniti (želodec); obtežiti (zlasti zaradi goljufije); ponarediti (vino); z doplačili povišati (ceno);2.intransitive verbnabiti se, napolniti se; živahno kupovati na borzito load dice — obtežiti igralne kocke (zaradi goljufije); figuratively goljufati pri igri -
14 mill
[mil] 1. noun1) (a machine, sometimes now electrical, for grinding coffee, pepper etc by crushing it between rough, hard surfaces: a coffee-mill; a pepper-mill.) mlinček2) (a building where grain is ground: The farmer took his corn to the mill.) mlin3) (a building where certain types of things are manufactured: A woollen-mill; a steel-mill.) tovarna2. verb1) (to grind or press: This flour was milled locally.) mleti2) ((usually with about or around) (of crowds) to move about in a disorganized way: There's a huge crowd of people milling around outside.) gnesti se•- miller- millstone
- millwheel* * *I [mil]nounmlin; tovarna, predilnica; contemptuously "fabriciranje" (diplom); slang pretepfiguratively that is grist to his mill — to je voda na njegov mlinfiguratively to go through the mill — iti skozi trdo šolo, mnogo preživetifiguratively to put s.o. through the mill — komu kri puščati, preizkusiti kogaII [mil]nounAmerican tisočinka dolarjaIII [mil]1.transitive verbmleti; technical obdelovati, valjati (sukno, kovino), nazobčati (kovance); stepsti (čokolado), speniti; slang pretepsti;2.intransitive verb slangpretepati se; vrteti se v krogu, brezciljno tavatito mill around — prestopati se, pomikati se v gneči -
15 reading
1) (the act of reading.) branje2) (the reading of something aloud, as a (public) entertainment: a poetry reading.) branje3) (the ability to read: The boy is good at reading.) branje4) (the figure, measurement etc on a dial, instrument etc: The reading on the thermometer was -5° C.) odčitek* * *[rí:diŋ]1.nounbranje, čitanje; pregledovanje; čtivo, lektira; način branja; načitanost; predavanje; recitiranje; dobeseden tekst; tolmačenje, interpretacija, razlaga, pojasnilo; korektura; razumevanje, dojemanje, doumevanje (of česa); odčitek; stanje (barometra)this book is poor reading — ta knjiga se slabo bere, ni zanimivaI took a reading from the barometer — odčital sem stanje barometra;2.adjectiveki (mnogo, rad) bere ali študira; bralen, za branjehe is a reading man British English on mnogo bere (študira) -
16 sea
[si:] 1. noun1) ((often with the) the mass of salt water covering most of the Earth's surface: I enjoy swimming in the sea; over land and sea; The sea is very deep here; ( also adjective) A whale is a type of large sea animal.) morje2) (a particular area of sea: the Baltic Sea; These fish are found in tropical seas.) morje3) (a particular state of the sea: mountainous seas.) morje•- seawards- seaward
- seaboard
- sea breeze
- seafaring
- seafood 2. adjectiveseafood restaurants.) z morsko hrano- seafront- sea-going
- seagull
- sea level
- sea-lion
- seaman
- seaport
- seashell
- seashore
- seasick
- seasickness
- seaside
- seaweed
- seaworthy
- seaworthiness
- at sea
- go to sea
- put to sea* * *[si:]nounmorje; ocean; val; figuratively veliko prostranstvo, velika množina, figuratively morje, mnogo, velikoon the sea — na morju, ob morjubeyond (over) sea(s) — prek, onstran morjabetween devil and deep sea — med dvema zloma, med nakovalom in kladivomseas of blood figuratively morja, potoki krvia sea of difficulties — morje (mnogo, veliko) težava sea like a looking glass, a sea like a sheet of glass — kot zrcalo (steklo) gladko morjechoppy sea — nagubano, nagrbančeno morjethe high sea — odprto morje; morje zunaj teritorialnih vodaI am (all) at sea figuratively čisto sem zmeden (v dvomih), ne vem, kaj naj naredimwhen the sea gives up its dead figuratively na sodni danto go to sea — vkrcati se; postati mornarto put to sea — spustiti (ladjo) v morje, splaviti (ladjo) -
17 sight
1. noun1) (the act or power of seeing: The blind man had lost his sight in the war.) vid2) (the area within which things can be seen by someone: The boat was within sight of land; The end of our troubles is in sight.) vidik3) (something worth seeing: She took her visitors to see the sights of London.) znamenitost4) (a view or glimpse.) prizor5) (something seen that is unusual, ridiculous, shocking etc: She's quite a sight in that hat.) nenavaden prizor6) ((on a gun etc) an apparatus to guide the eye in taking aim: Where is the sight on a rifle?) muha2. verb1) (to get a view of; to see suddenly: We sighted the coast as dawn broke.) opaziti2) (to look at (something) through the sight of a gun: He sighted his prey and pulled the trigger.) nameriti•- sight-seer
- catch sight of
- lose sight of* * *I [sáit]nounvid, figuratively oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost; plural znamenitosti ( of a town kakega mesta); colloquially nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje; photography iskalo; colloquially masa, množina, kup; American slang šansain sight — v bližini, na dosegu, na dogleduat (first) sight — na prvi pogled, brez pripraveout of sight — iz vida, zunaj obzorjawithin sight of — v vidiku, v vidua (long) sight colloquially (zelo) mnogo ( of money denarja)a sight for sore eyes — zelo prijeten prizor (pogled), privlačna osebasight unseen figuratively maček v žaklju; kupljen na slepothe loss of sight — izguba vida; oslepitevsecond sight figuratively preroški darout of my sight! — izgubi se mi izpred oči!out of sight out of mind — daleč od oči, daleč od srcait is a sight better than it was — mnogo bolje je, kot je biloit was quite a sight! — bil je to prizor za bogove!to catch sight of — zagledati, ugledati (koga, kaj)to find favour in s.o.'s sight — pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komuto get sight of s.o. — zagledati, opaziti kogato heave in sight — pojavljati se, prikazovati se, postajati videnwhat a sight you look! — kakšen pa si!, kot strašilo si videti!to lose sight of — izgubiti iz vida, ne več videti, figuratively pozabitito make a sight of oneself — smešno se obleči, osmešiti seto play (to sing) at sight — igrati na prvi pogled, brez pripraveto put out of sight — skriti, ne posvečati pozornostito see the sights — videti, ogledati si znamenitostito take a sight — nameriti, ciljati; obrniti pogledto take a sight at s.o. slang osle pokazati komuII [sáit]transitive verbzagledati, ugledati, opaziti, opazovati, ogledovati; meriti višino zvezde; vzeti na muho, pomeriti na, ciljati, vizirati; commerce predložiti ali akceptirati (menico); transitive verb vizirati, ciljatiyou should sight before you shoot — najprej pomeri (premisli), nato ustreli (stori) -
18 sprat
[spræt]1.nounzoologysprat (vrsta slanika); collective sprati; jocosely droben otrok; slang kovanec za 6 penijevto throw a sprat to catch a herring (mackerel, whale) figuratively vložiti malo, da bi dobili mnogo; ponuditi nekaj malega v upanju, da bomo za to dobili nekaj velikega; z majhnimi stroški mnogo dobiti;2.intransitive verbloviti sprate -
19 travel(l)ed
[traevəld]adjectiveki je mnogo, daleč potoval; prevožen (cesta, železniška proga); geology eratičen -
20 undergo
past tense - underwent; verb1) (to experience or endure: They underwent terrible hardships.) prestati2) (to go through (a process): The car is undergoing tests/repairs; She has been undergoing medical treatment.) prestati* * *[ʌndəgóu]transitive verbprestati, (pre)trpeti, izkusiti, doživeti, podvreči se (operaciji); biti izpostavljen (čemu)he has undergone many trials — mnogo je prestal; prestal je mnogo preizkušenj
См. также в других словарях:
mnogo — mnȍgo pril. <komp. vȉšē, superl. nàjvišē/nȃjvećma rij. knjiš.> DEFINICIJA 1. a. u velikom broju, u velikoj količini, opr. malo b. dosta vremena; dugo, opr. kratko 2. (uz komp.) kad se ističe velika razlika prema onome s čim se uspoređuje… … Hrvatski jezični portal
mnogo- — DEFINICIJA kao prvi dio riječi znači: u velikoj količini, mjeri ili broju ono što se izražava drugim dijelom riječi, često se sadržaj broja izražava sa više [mnogostruk; mnogoznačan] ETIMOLOGIJA v. mnogi … Hrvatski jezični portal
mnógo — prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko količino ali mero: popil je mnogo čaja; zbralo se je mnogo ljudi; mnogo jih bo zamudilo; mnogo je takih, ki ne znajo plavati / kot voščilo želim ti mnogo sreče / mnogo bere, se giblje, govori, spi / pred mnogo leti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
MNOGO- — {{upper}}MNOGO {{/upper}} kao prvi dio riječi znači: u velikoj količini, mjeri ili broju ono što se izražava drugim dijelom riječi, često se sadržaj broja izražava sa više [mnogostruk; mnogoznačan] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
mnogo... — ali mnógo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na večje, veliko število: mnogoceličar, mnogonacionalen, mnogostranost / mnogoštevilen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prȅmnogo — pril. razg. više nego mnogo, previše … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
štȍ — 〈G čèga, D L čèmu, A štȍ, I čîm/číme〉 1. {{001f}}zam. a. {{001f}}(upitna) nepoznate stvari, pojave ili pojmove [∼ je to?]; šta b. {{001f}}(odnosna) (+ ga/ju) odnosi se na spomenutu ili poznatu imenicu u zn. onaj koji, ona koja [čovjek ∼ dobro… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
što — štȍ <G čèga, D L čèmu, A štȍ, I čȋm/číme> DEFINICIJA 1. upitna riječ za a. zam. (upitna) nepoznate stvari, pojave ili pojmove [što je to?]; šta b. pril. odnosna zamjenica uzrok i cilj u zn. zašto [što tako postupaš?] 2. zam. (odnosna) <+ … Hrvatski jezični portal
Serdtse — (Russian: Сердце, English translation: Heart ) is in its version sung by Pyotr Leshchenko one of the most frequently performed Argentine Tango songs not sung in the Spanish language. Title Originally the song was known as Как много девушек… … Wikipedia
nı̏šta — 〈G nı̏čega/nı̏čeg〉 1. {{001f}}zam. odrična imenička, nijedan predmet, stvar, pojava ili događaj 2. {{001f}}pril. nikako, nimalo 3. {{001f}}sr ono što nema vrijednosti ili značenja [jedno veliko ∼] 4. {{001f}}(s N) razg. (u dijaloškoj situaciji… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ništa — nȉšta <G nȉčega/nȉčeg, I nȉčim> DEFINICIJA 1. zam. odrična imenička, nijedan predmet, stvar, pojava ili događaj 2. pril. nikako, nimalo 3. sr ono što nema vrijednosti ili značenja [jedno veliko ništa] 4. (s N) razg. (u dijaloškoj situaciji… … Hrvatski jezični portal